Trenutna različica predloge je preizkušena na:
- Word Office 2000 (slov. in angl.)
- Word Office 97 (slov. in angl:)
PredlogaD je namenjena vpisu in oblikovanju zaključnih del (diplomsko delo, magistrsko delo, doktorska disertacija itd.) v skladu z navodili za oblikovanje.
Čeprav je bilo vloženega veliko truda, da bi odpravili vse programske napake, je predloga na razpolago uporabnikom »takšna kot je« (angl. »as is«).
Avtor ne prevzema nikakršne odgovornosti, tudi materialne, za škodo, ki bi jo povzročila uporaba te predloge - zlasti uporaba, ki ni v skladu s tem navodilom; prav tako ne daje sprotnih informacij (telefonskih ali drugačnih) o programu in ni na razpolago za oživljanje izgubljene informacije, ki bi jo povzročila uporaba predloge.
Motiti se je človeško (v nadaljevanju pa vemo: če želite pravo zmedo, uporabite računalnik...). Nesmiselno je pričakovati, da se pri pisanju pisnega izdelka ne bi nikdar zmotili. Morate pa si zagotoviti, da v nobenem primeru ne izgubite celotnega vloženega truda v pisanje dokumenta. Zato je osnovni pogoj za varno delo (kot vedno v računalništvu!) pogosta izdelava varnostnih kopij dokumenta, ki nastaja z vpisovanjem in oblikovanjem na osnovi te predloge. V programu, ki oživlja pričujočo predlogo so lahko napake, word sam ni imun pred njimi, zato boste prej ko slej v položaju, ko bo dokument v stanju, ko ne bo več uporaben. Takrat vam bo še kako prav prišla varnostna kopija, ki ste jo naredili zjutraj, preden ste nadaljevali z vpisovanjem, ali pa morda včeraj ob zaključku dela. Tedaj boste začenši z njo morali ponoviti le delo nekaj zadnjih ur.
Pomnilniški mediji (trdi diski, diskete, ZIP diskete) so tako poceni, in imajo tudi takšne zmogljivosti shranjevanja, da si lahko vsak dan privoščite vsaj eno varnostno kopijo. Pametno je, da hranite vse "razvojne stopnje " dokumenta, ki nastaja, v eni mapi, posameznim različicam (datotekam) pa dajete imena, ki povedo, kdaj je bila kopija narejena, npr. zaporedoma Diploma-01-04-13.doc, Diploma-01-04-14.doc itd.
Pozor!
V
predlogo je vgrajena kopica makrov, zato je nujno, da ob odprtju dokumenta, ki
je osnovan na podlagi PredlogeD, omogočite makre. Če se ob odprtju novega
dokumenta ne prikaže začetni vpisni obrazec, je to jasen znak, da makri niso
omogočeni.
Priporočljivi nastavitvi:
v wordu 2000: Orodja| Makro| Varnost...| Stopnja varnosti: Srednja.
v wordu 97: Orodja| Možnosti| Splošno| Zaščita pred virusi v
makrih: Da.
Preden se resno lotite pisanja zaključnega dokumenta si vzamite nekaj časa in se seznanite z načinom dela s PredlogoD, tako da preskusite vse njene funkcije. Tako se boste ognili prenekateri kasnejši zadregi.
Funkcionalnost dokumenta (predvsem navzkrižnih navedb oz. sklicev na slike, preglednice, enačbe, vire), izdelanega iz predloge, temelji na uporabi makrov, polj in zaznamkov. Uporabniki ponavadi delajo s tako nastavljenim wordom, da polj in zaznamkov ne vidijo. Priporočljivo je, da pri delu s PredlogoD, to prakso opustite! Zato ustrezno spremenite nastavitve in v meniju Orodja| Možnosti| Pogled potrdite
v odseku Pokaži: Zaznamke in za senčenje polj vsaj
"Ko je izbrano, če ne že "Vedno"
v odseku Oblikovne oznake: polje Vse
S takšno nastavitvijo boste vedno videli dele besedila, ki so polja ali zaznamki: polja so osenčena (vendar ne, ko se natisnejo!), zaznamki pa so objeti z oglatimi oklepaji (ti se prav tako ne pojavijo v natisnjenem dokumentu). Ne brišite teh delov besedila; besedilo v zaznamkih sicer lahko spreminjate, a samo, če znate!
V PredlogiD, se že na začetku nahaja cela kopica polj in zaznamkov. Pustite jih pri miru!.
Priporočam tudi, da dokončno oblikovanje dokumenta prihranite za konec. Ko bo vsebina dokončna, bo treba oblikovati samo enkrat, do tedaj pa je treba vsako vmesno oblikovanje večinoma vedno znova popravljati. Če ste vstavili vir, ki ga ne potrebujete, pustite ga v dokumentu do konca; saj ne moti - se pač ne sklicujete naj. Pri hitrem odstranjevanju besedila zlahka brišete še kaj zraven, kar boste še potrebovali - pa smo v težavah!
PredlogaD vam omogoča, da vstavljene slike, preglednice in enačbe samodejno oštevilčujete. Samodejnost pa se tu nanaša izključno na pravilno oštevilčenost v primeru, ko kakega od omenjenih elementov (slika, tabela, enačba) premestite v besedilu in na možnost navzkrižnih sklicevanj.
Primer:
Ko vpišemo enačbo, jo oštevilčite; enačba dobi npr.
oznako …(13). Kjerkoli se boste v besedilu sklicevali na to enačbo, boste
vpisali npr. "Enačba (13)". Če kasneje pred to enačbo vstavite še eno, mora stara enačba dobiti oznako …(14). Če same označbe in
sklicev na to označbo ne bi vnesli kot polje, bi morali pri vsakem sklicu na
staro enačbo ročno popraviti oštevilčenje s 13 na 14. Word omogoča z uporabo polj, da se
potrebno preoštevilčenje tako v oznakah enačb kot tudi pri sklicih opravi na
pol samodejno, PredlogaD pa vam to olajša:
Enačbo vnesete z uporabo gumba Vnos enačbe v
orodni vrstici "Diploma". Sklice nanjo vpišete s klikom na orodnem
traku "Diploma" na enega od sosednjih gumbov
za sklic na enačbe. Enačbe brišete z gumbom za brisanje enačb.
Začetniki so navadno presenečeni, ker postopek vstavitve nove enačbe kot je zgoraj opisano ne povzroči spremembe oštevilčenja. Preoštevilčenje oznak in sklicev se namreč samodejno opravi le pred tiskanjem, če imate word tako nastavljen (Orodja| Možnosti| Tiskanje| Posodobi polja). Da bi videli spremembe preoštevilčenja takoj po spremembi v dokumentu, morate posodobitev polj opraviti sami: označite del besedila (v katerem želite opraviti preoštevilčenje) ali celotno besedilo (s CTRL+A) in kliknete na gumbu Posodobitev oštevilčenja v orodni vrstici "Diploma" (to je ekvivalentno posodobitvi s funkcijsko tipko F9).
Več delov besedila je označenih že na začetku, nakateri pa se označujejo med delom, z rumeno barvo. Ta mesta so komentarji. Predogled besedila razkrije, da se ta barva ne pojavi v natisnjenem dokumentu. Tako označeni deli besedila so namenjeni pojasnilom in oznakam, ki jih potrebujete npr. za delo s preglednicami, slikami, enačbami itd. Hkrati tudi označujejo mesta v besedilu, ki so zlasti pomembna in jih ni zdravo brisati. Dovolj je, da s kazalcem miške pokažete na obarvani del besedila in prikazalo se bo pojasnilo ali oznaka za sklic, ki jo potrebujete za delo z omenjenimi elementi (preglednica, slika, enačba…).
Včasih premik kazalca miške na rumeno polje še ne bo sprožil ustreznega odziva: pojasnila oz. prikaza ne boste videli. V tem primeru kliknite na gumb Osvežitev na orodni vrstici "Diploma" in ponovite pomik kazalca miške na mesto komentarja.
Važno!
PredlogaD omogoča samodejno oštevilčevanje in navzkrižno sklicevanje tako,
da ustreznim elementom da oznake v obliki zaznamkov. Zaznamki imajo imena v
obliki <vrsta-zaznamka><štirištevilčno število>. Tako je npr.:
enac0034 oznaka za enačbo
tab0008 oznaka za tabelo (preglednico)
slika0097 oznaka za sliko
vir0065 oznaka za vir
Ko boste pri navzkrižnem sklicevanju navajali oznako posameznega elementa, vpišite v pogovorno okno samo število - lahko brez sprednjih ničel. Za sklic na navedeno sliko torej zadostuje vpis: 97.
Pomnite!
Posebej naj
opozorim na možnost, ki se je v
trenutku panike - ko ste morda izbrisali pomemben del dokumenta - ne spomnite vedno: to je možnost razveljavitve enega ali več zadnjih dejanj, ki
ste jih
storili v wordu. Ko ste napravili napako, ne začnite pritiskati na vse mogoče
gumbov orodnih vrsticah in menijih v želji, da bi popravili storjeno. Rešitev
je blizu: pritisnite na CTRL+Z (to je bližnjica za gumb razveljavi v orodnem traku oz. za
meni Urejanje| Razveljavi). Večkratni pritiski na CTRL+Z nas selijo v času
nazaj v prejšnja stanja dokumenta, CTRL+Y pa v času naprej (gumb
"Uveljavi").
Nov dokument naosnovi PredlogeD najpreprosteje odprete z dvojnim klikom na datoteki PredlogaD.doc. seveda so dopustni tudi drugi načini, ki jih poznate pri delu s predlogami (npr. Datoteka| Nova) potem, ko ste namestili PredlogaD.doc v mapo Predloge).
Ko ustvarite nov dokument na osnovi predloge, se odpre obrazec, v katerega vpišete osnovne podatke o svojem delu. Preden začnete ustvarjati dokument, preberite navodilo za oblikovanje. Osnovne mere, oblikovanja in obvezna vsebina so v predlogi že zajete, pogovorite pa se z mentorjem, če so pri vašem dokumentu še kakšne posebne zahteve. Pred tiskanjem obvezno preglejte celoten dokument, če ustreza določilom.
Vsak že ustanovljen dokument odprete na standardni način v wordu. Takoj, ko ga boste odprlli, so vam na voljo vsa orodja v orodnih vrsticah “Diploma” in "Viri".
Sestavni del PredlogeD je orodna vrstica "Diploma". Ob startu s predlogo se samodejno prikaže, če pa bi bila kdaj nevidna, jo spet razkrijete z menijem Orodja| Po meri| Orodne vrstice| in potrditvijo polja pred imenom "Diploma".
Sledi kratek opis dejanj, ki jih sprožite z uporabo gumbov na orodni vrstici “Diploma”.
|
Gumb Navodila za oblikovanje zažene spletni brskalnik in v njem prikaže spletno stran z navodili za oblikovanje. |
|
Gumb Navodila za Uporabo prikaže spletno stran, ki jo ravnokar gledate! |
|
Z gumbom Dolocila
Dokumenta prikličete obrazec, v
katerem določite splošna določila
(naslov dela, kraj, leto itd.)
Ta obrazec lahko prikličete kadarkoli, čeprav ga boste večinoma rabili le pri otvoritvi dokumenta, ko vanj zapišete osnovna določila. Če želite kasneje kaj spremeniti, ga ponovno odprete, v poljih vidite vpisane svoje prejšnje vnose: spremenite tisto, kar želite in kliknete na gumbu Vpiši. Spremembe zavržete s klikom na gumbu Prekini. |
|
Če potrebujete uradni naslov Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete ali kakega oddelka BF, kliknite na gumbu Pokazi Naslove. Odpre se obrazec s seznamom. Želeno besedilo vnesete v dokument tako, da ga označite na obrazcu, pritisnete CTRL+C, kliknete v dokumentu na mestu vnosa in pritisnete CTRL+V. |
|
Pravilne oznake za fizični opis dokumenta vidite v obrazcu, ki se odpre s klikom na gumb Fizicni Opis Gradiva |
|
Če delate s tabelami brez obrob, lahko z gumbom Preklop Mreznih Crt Vtabelah vklopite ali izklopite njihov prikaz. |
|
Word ima včasih težave pri prikazu komentarjev (rumeno označeno besedilo). Kadar želite npr. poizvedeti za oznako tabele, slike ali enačbe, ko se sklicujete nanje pa se oznaka ne prikaže, kliknete na gumbu Osvežitev. Oznake bodo potem spet razvidne. Isto dosežete, če zmanjšate in takoj nato spet prikažete okno dokumenta. |
|
Polja posodabljate najhitreje z bližnjico F9. Če želite to opraviti z miško, kliknete na gumbu Posodobitev Ostevilcenja. V obeh primerih morate prej označiti del besedila, ki ga želite posodobiti, ali celotno besedilo (CTRL+A). |
|
Da si olajšate gibanje po dokumentu, lahko uporabite klike na gumbih za skoke na glavna poglavja dokumenta. |
Za delo z enačbami uporabljate štiri gumbe, ki so temu namenjeni v orodni vrstici.
|
S klikom na gumbu Vnos Enačbe
vnesete enačbo v
dokument:
Enačba je vstavljena v dvostolpno, enovrstično tabelo. V levi celici je enačba sama, v desni pa je njena oznaka. Vnešena enačba je že oštevilčena, treba je le vpisati njeno vsebino:
|
Enačbo brišete tako, da se postavite v njej pripadajočo tabelo in kliknete na gumbu Brisanje Enacbe | |
Sklicevanje na enačbo napravite z gumboma Sklic Na
Enacbo Brez St Strani in Sklic Na Enacbo Sstranjo
Preden vpišete sklic na enačbo si ogledate, kakšna je njena oznaka (npr. “enac0001”): Nato se preselite na mesto kjer želite vpisati sklic nanjo, vtipkate napovedno besedilo npr. … enačba , nato pa kliknete na enem od gumbov za sklic na enačbo. V pogovornem oknu vpišete št. označbe enačbe (za naš primer 1), kar nam da naslednji rezultat: |
Če ste enačbo brisali, sklicev nanjo pa niste odstranili iz dokumenta, boste na njihovem mestu dobili sporočilo o napaki. Tega enostavno izbrišete!
Preglednice vstavljate v dokumet kot ste navajeni v wordu.
Za oštevilčevanje, vstavljanje napisov in sklicevanje na preglednice pa uporabljate tri gumbe iz orodne vrstice.
|
Za vnos napisa tabele in njeno oštevilčenje se morate najprej postaviti kamorkoli vanjo in uporabiti gumb Vnos Napisa Tabele. V pogovornem oknu vpišete besedilo napisa. |
|
Pri sklicu na tabelo, se najprej pozanimate za njeno oznako (nnnn v "tabnnnn"): pokažete s kazalcem miške na rumeni znak v napisu tabele - v našem primeru (gre za oznako 1), ta ostane v vsem življenjskem obdobju tabele ista; 2 pa je številka tabele, ki se z njeno lego v dokumentu lahko spreminja): Na mestu, kjer želite vnesti sklic, vtipkate napovedno besedilo (npr. “… tabela ), kliknete na gumbu Sklic Na Tabelo Brez St Strani ali Sklic Na Tabelo SStranjo in odgovorite na vprašanje. Rezultat:
|
Sliko vstavite v dokument na običajen način preko menija v wordu: npr. Vstavljanje| Slika| Iz datoteke… . Za vpis napisa in za sklicevanje na sliko pa uporabljate gumbe iz orodne vrstice "Diploma".
Pozor!
Sliko vedno vstavite v besedilo in ne nad njim. Samo tako
bo deloval vpis napisa. Lahko pa kasneje (npr. z uporabo menija ali pa gumba
Vstavi okvir
na orodni vrstici "Diploma" vključite sliko v okvir
(skupaj z napisom!) in jo potem premikate na poljubno mesto na strani. Vnos napisa z orodji PredlogeD za sliko, ki je nad besedilom, ne deluje!
|
Preden začnete vstavljati napis za sliko, jo označite. Napis dodate sliki z uporabo gumba Vnos Napisa Slike. V pogovornem oknu odgovorite na vprašanje po napisu. |
|
Sklice na slike izvedete z uporabo gumbov Sklic Na Sliko Brez St Strani in Sklic Na Sliko Sstranjo. Uporaba je analogna kot pri enačbah ali tabelah. Najprej pogledate (pokažete s kazalcem miške na rumeni oznaki v napisu slike), kakšno oznako ima. |
Gumb Vstavi okvir (Insert frame) je namenjen temu, da vanj vstavite sliko in napis in ju premeščate na poljubno mesto v dokumentu: |
V predlogi je na razpolago tudi orodna vrstica “Viri”, ki omogoča lažje delo z viri. Bodite pozorni - obe orodni vrstici skupaj sta precej obsežni zato lahko, da bo del katere na zaslonu "manjkal". Pograbite jo ročno za "glavo" in jo premaknite drugam, da jo boste uzrli v celoti.
Pri delu z viri nastajajo sicer oštevilčeni viri (na enak način so izvedeni tudi sklici nanje)
Kjerkoli ste v dokumentu, vedno lahko vpišete vir v seznam virov v poglavju 7. VIRI. Po kliku na gumbu Vpis Vira se odpre pogovorno okno, v katerega vpišete avtorja oz. avtorje, leto izida vira in naslov dela. Strogo upoštevajte navodila za vpis virov. Zlasti bodite pozorni na vejice med avtorji, ker PredlogaD iz njih razbere, koliko avtorjev vira je. Iz tega sledi namreč pravilno sklicevanje na vir (en avtor, dva avtorja ali avtor in sod.). Po kliku na gumbu Vpis v pogovornem oknu, se vir vpiše med vire v poglavju 7. VIRI, v dokumentu pa se vrnete na mesto, na katerem ste vpis vira pričeli (prvotno mesto). Rezultat vpisa med vire je npr.: |
Postavite se na mesto, kjer želite vpisati sklic na vir, vtipkajte napovedno besedilo npr. "Vir ", nato kliknite na gumb Skok Na Viri. Word vas bo postavil na začetek poglavja 7. VIRI. Med njimi poiščite tistega, na katerega se želite sklicevati, pokažite na njegovo rumeno oznako, da preberete oznako vira (nnnn v "virnnnn"): | |
S klikom na gumbu Povratek se preselite na mesto, kjer ste bili prej v dokumentu (za napovednim besedilom). | |
Sedaj klinite na gumbu Sklic Na Vir, in v pogovornem oknu vpišite oznako vira, ki ste je v prejšnjem koraku prebrali. Rezultat je npr.: |
Če želite, lahko pred tiskanjem dokumenta vire razvrstite po abecedi: označite jih v celoti in v meniju izberete Tabela| Razvrsti| razvrsti besedilo po odstavkih.
V predlogiD je polavtomatizirano kazalo vsebine, ki sestoji iz dveh kazal:
predkazala (poglavja na straneh, oštevilčenih z rimskimi številkami) - tega vstavi PredlogaD na začetku
in glavnega kazala vsebine (arabske številke strani):
V vsakem trenutku lahko vpišete in posodobite ti dve kazali, tako da kliknete na enem od ustreznih gumbov (ni pomembno, kje se tedaj v dokumentu nahajate!)
Kazalo slik vstavite na ustrezno mesto po znanem postopku (v wordu) z menijem Vstavljanje| Kazala| Slika.
Kazalo preglednic vstavite na ustrezno mesto po znanem postopku z menijem Vstavljanje| Kazala| Tabela:
Word nikjer ne pokaže svoje prave muhavosti bolj kot, ko se lotite tiskanja dokumenta in pričakujete, da se bo držal nastavitev, ki ste mu jih dali. S pametnim ravnanjem si lahko prihranite veliko jeze (pa tudi stroškov, če se lotite tiskanja celotnega dokumenta, ne da bi preverili npr. predpisane robove).
Za ustreznost nastavitve robov priporočam, da izberete z besedilom dobro napolnjeno stran in natisnete samo njo. Izmerite robove z merilom in v meniju Datoteke| Predpriprava strani... popravite nastavitve, če levi rob ni 3 cm, desni 2,5 cm, zgornji 3,5 cm in spodnji 3 cm. Težava je v tem, da enako nastavljen dokument dobi na različnih tiskalnikih različne velikosti robov. Nastavitve robov v meniju popravljate toliko časa, dokler niste zadovoljni z robovi, ki vam jih da tiskalnik.
Prav gotovo boste morali napraviti popravke na naslovni strani (prva stran dokumenta) in na platnici (zadnja stran dokumenta). Besedilo je na teh dveh straneh vgnezdeno v enocelične tabele (en stolpec, ena vrstica); edino, kar morate napraviti je, da jih ustrezno namestite na strani z vrivanjem ali odstranjevanjem odstavkov med tabelami. Tudi tu poskusno natisnite prvo stran in platnico, da ustrežete zahtevam v navodilu
Komentarji o uporabi predloge in predlogi so dobrodošli. Pošljite jih, če gre za tehnično izvedbo in uporabniški vmesnik.
Za upoštevanje predlogov, ki zadevajo vsebinsko in oblikovno plat pa avtor ni pristojen. Za to so pravi naslov avtorji